Ne, ni dovolj, da po svetu hodim s pofarbanimi rokami od samoporjavitvene kreme namazane povsem po nesreči oz. po lastni nepremišljenosti, ne… niti to, da kažem širnemu svetu svoj centimetrski (ki je baje že kar 2cm!! 
) narastek las, ker cimra preprosto nima časa zame (verjetno mi vrača udarec, ker tudi jaz nimam časa zanjo… žal, dan ima le 24 ur)… kot kaže niti to ni dovolj, da sem bila en fakin’ teden na trnih, ker mi je ta’rdeča zamujala in da sploh ne omenjam stresa, ki je prišel z mislijo, da bi bila kar MAMA! Ne, to ni nič… Ker to še ni dovolj funny za nadnaravne sile, ki se več kot očitno zafrkavajo z mano, sem dobila še kazen od redarstva za nepravilno parkiranje, zaradi katerega sem bila zopet olajšana za 40 ojrov… mislim, halo?Jah, seveda še to ni vse… ne ne ne ne… jaz sem tista, ki pobira največjo šmornarijo na tem svetu… itak!
) narastek las, ker cimra preprosto nima časa zame (verjetno mi vrača udarec, ker tudi jaz nimam časa zanjo… žal, dan ima le 24 ur)… kot kaže niti to ni dovolj, da sem bila en fakin’ teden na trnih, ker mi je ta’rdeča zamujala in da sploh ne omenjam stresa, ki je prišel z mislijo, da bi bila kar MAMA! Ne, to ni nič… Ker to še ni dovolj funny za nadnaravne sile, ki se več kot očitno zafrkavajo z mano, sem dobila še kazen od redarstva za nepravilno parkiranje, zaradi katerega sem bila zopet olajšana za 40 ojrov… mislim, halo?Jah, seveda še to ni vse… ne ne ne ne… jaz sem tista, ki pobira največjo šmornarijo na tem svetu… itak!
Pred dnevi pridem točno ob pol 9h pred avto in zadela me je strela z jasnega. Ne dobesedno… ampak moj fris ni bil nič kaj drugačen kot če bi me. Za boljšo predstavo - mudilo se mi je v službo.Torej…
Vsi avti so bili parkirani naravnost - recimo takole IIIIIIIIII, moj avto pa edini takole /. V vrsti je izgledalo nekako takole IIIIIIIIII/IIIIII. Tista poševna zadevšna na sredi parkirišča je bila moja rdeča raketa. KDOR ZNA, TA ZNA… na levi strani 5cm, na desni 2cm, spredaj 10cm… več kot lepo. Preprosto ne vem kako je do tega sploh prišlo. Kot kaže sem imela zvečer drugačne so-parkiralce kot zjutraj, kar je pripomoglo k temu, da sem jaz izpadla več kot debilno in že na daleč vidno, da je ta avto brez dvoma od ženske. Mimoidočim pa sem dala še dodatno kost za glodat… ženske in avto, a ne.
In kaj jaz naredim…
Najprej kličem mamo… ne vem zakaj, čemu,… moralna podpora? Recimo…
Za družbo pri gledanju situacije sem poklicala še Mojco… ne vem zakaj… kajtebvsenerataizjava je bila odveč… se vsega še predobr zavedam.
Stala sem pred avtom… študirala, tuhtala, premlevala, sikala, pogledovala na uro… 
In najhujše je sledilo… iz telovadnice je začelo prihajati nenormalno folka (avto je bil parkiran pred telovadnico). Z avtom sva postala vse bolj barvno usklajena. Grem do prve gruče in vprašam, če kdo pozna lastnika belega avta z MB registracijo. Me bulijo in potem končno en izjavi “Ich spreche nicht slowenisch” (neki takega). O bože mili… grem do druge gruče, isto… Bemoš… “A je tu kak slovenc sploh?”… pa se končno oglasi en toti Mariborčan v pajkicah, jl… mu razložim situacijo in on navdušeno “Js mam bel avto”. Greva do avta in on meni “O lubica, to pa ni moj avto…”
Še hujši del… Do avta prideta še dva nemca… pa še dva… pa še trije… pa še deset jih pride pogledat kaj se dogaja… ja, pa še nekaj slovenceljnov, itak. Atrakcija dneva! 30 nas je zijalo v avto… razen treh, ki so se nekak po nemško zmenili (so mislili, da nič ne razumem… živeti v zmoti je normalno 
) in šli za avto. “No problem schatzi, no problem!” In kaj so naredili? Hoooopaa, hoooopaa, hoooopaa!!!… in moj avto je bil parajd za odhod.
) in šli za avto. “No problem schatzi, no problem!” In kaj so naredili? Hoooopaa, hoooopaa, hoooopaa!!!… in moj avto je bil parajd za odhod.
Splooooh mi ni bilo nerodno… ne, to pa že ne. Meni? Ne ne… Šalo na stran. Tako nerodno mi že res lep čas ni bilo. Pravzaprav sploh ne pomnim, da bi mi bilo kdaj tako zelo zelo zelo nerodno. :oops: Ko sem se vsedla v avto sem imela pred sabo zbor moških, ki so se mi dobesedno režali v fris in me do viška nerodnosti spravili z izjavami (sicer v angleščini) “Ti nas kar poklič, mi smo tukaj…” - “samo pokliči, če rabiš pomoč…” - “samo zate, vsi mi”, itd. In ploskanje, ko sem se vzratno odpeljala… in mahanje… o bože mili, zakaj ravno jaz???
In ker sem poštena… kar malo preveč… in ker povem vse po resnici… lahko bi povedala ‘nič’… sem v službi povedala kaj se mi je zgodilo in čemu moja zamuda, zdaj že drugi dan prenašam šefov smeh, ki ga popade, ko me zagleda. Hja… kaj naj rečem… rojena z namenom, da folk spravljam v dobro voljo in da še tako zagrenjene ljudi pripravim do smeha.