Good morning El Jay. How’ve you been on this cold morning? Ura je šele devet pa je že velik stvari za mano dans. Edin spanec se med teh velik stvari bolj težko šteje. Ob sedmih zjutri sm zaključu 16 urni delavnik. Petnajst čez sedem sem na blagajni plačal račun za 15€ špecerije. Glavna artikla sta bla čaj in limonce. Pol osmih je potekla minuta in petnajst sekund na timerju mikrovalovke, v kateri se je grela skodelca vode. To sm odnesu v sobo in jo tam zmešal s filter vrečko tutti-frutti sadnega čaja, žličko cukra ter žličko cedevite z okusom limone. Dbest čaj ever.
Sovražm čakanje. Pa naj bo to na zobarja, na telefonu al pa preprosto na razplet (ugoden ali ne) nekaterih dogodkov...
Six cups of tea and two TV shows later pišem tale blog, razmišljam o The Naked Man in čakam, da se vpiše na MSN za par vrstic mojih slabih šal in njenih posrečenih odgovorov. Čakam, kot sem celo noč čakal, ker je rekla, da mogoče dobim kak sms, če ne bo mogla spat. Očitno teh problemov tokrat ni mela ona, ampak sam js.
Včeri je bolj v hecu kot za res izrazla željo po sladoledu, ker sem omenu da grem lih v mercator si kupit neki za malco. Pa če bi mel kej več cajta, bi se ji ta želja tut uresničla. Sam ne vem kako bi izpadl – freakily wierd al sweet as hell. Kakšna bi bla reakcija? Zdej mi je žal, da nism riskiral being late from lunch in se odpeljal tiste tri minute s poti do nje in ji mal posladkal večer.
Po toči zvonit je prepozn…
Virusi so zadne cajte predmet mojga nezadovoljstva. Kašljam nonstop, smrkam skos pa grlo me boli za popizdit. Po šestnajstih urah govorjenja po telefonu pa si lahk tut predstavljate kaj to nardi z mojimi glasilkami. Tut zato sem med tem, ko sem tole pizderijo skup spravlal, spil še dodatne dve skodelce čaja. Zdj pa mislm, da bo treba mal v pisarno pogledat.